Alenka in Dejan

Janez Mesesnel

Naslov razstave: Dih večnosti

 

Odločitev akademske kiparke Alenke Viceljo, da bo proti koncu dvajsetega stoletja umetniško ustvarjala v porcelanu, je bila gotovo tvegana. Za premagovanje predsodkov do tega gradiva in z njim povezane tehnike, ki je ostajala v zavesti večine le v obliki posodja in (neo)rokokojskih okrasnih figuric, je bilo treba ustvariti nov, prilagojen likovni jezik, oprt na ustrezne vsebine umetniške in ne zgolj uporabne ali krasilne strukture.

Alenki Viceljo je med dolgoletnim delom in predajanjem zahtevni nalogi to uspelo tako, da danes spremljamo njene zastave kot potrditve prave usmeritve v združevanje trajnostnih umetnostnih tem in vsebin s sodobno tehniko in obliko. Miti in legende se v njenih porcelanastih grafikah – slikah – reliefih menjavajo s povsem sproščenimi sodobnimi temami erotike, plesa, iger, celo instalacij. Likovno tehnična interpretacija pa izvablja iz porcelana vse njegove dobre lastnosti beline in bleska, sožitja z žlahtnimi materiali, kombiniranja z lazurnimi barvami in izživetja v rahlo plastično nakazani črtni risbi. Nastajajo novi likovni organizmi in osebne izpovedi, nastaja nova estetika klasičnega gradiva in v podrobnostih celo nova miselna struktura, ko umetnica združuje splošno in posebno, zgodovinsko in sedanje, javno in povsem zasebno  v občutenja temeljne likovne vrednote in umetnostne ustvarjalne spodbude. Vse to pa se nas dotika z razkošno in hkrati premišljeno dozirano igro oblik in učinkov žlahtnih materialov kot predvsem lirično naglašena interpretacija življenja v ovrednotenju različnih kulturnih teženj in zlasti njenem osebnem. Vsebuje draž novega in visoko kvaliteto estetske zahtevnosti.

* * *

Aleksander Basin:

* * *

Damir Globočnik:

 

 

 

 

©2007 Ujemi dan s.p.